14.9.2020 je dr. Robert Košak na ta način prvič izvedel operacijo v Kirurškem sanatoriju MD medicina. Asistiral je dr. Miha Vodičar, dr. med. Operirana je bila 7 letna deklica iz Hrvaške, pri kateri je skolioza napredovala.
Najpogostejši simptomi nepravilnega delovanja ščitnice so utrujenost, neželene spremembe v teži, težave s črevesjem in kožo, izpadanje las, depresija, razbijanje srca, nervoza, potenje ali tresenje rok, prekomerno pridobivanje telesne teže, zaprtje, nekontrolirano hujšanje, driske, sprememba apetita, slabša miselna koncentracija, pozabljivost, živčnost, nespečnost in tesnoba, itd. Pomembno je, da zaradi opisanih simptomov ali otekline na vratu najprej obiščete vašega osebnega zdravnika, ta pa vas bo po njegovi presoji napotil v našo ambulanto.
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki se nahaja na vratu, pred sapnikom. Sestoji se iz dveh režnjev, katera izločata hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Ščitnična hormona uravnavata rast in razvoj.
Delovanje ščitnice je pomembno za ravnovesje v telesu. V primeru, da je ravnovesje porušeno, to vpliva na spremenjeno delovanje prav vseh organskih sistemov. Moteno je delovanje srca, možganov, prebavil… Spremenjena je presnova, metabolizem ogljikovih hidratov, lipidov in beljakovin.
Nepravilno izločanje hormonov privede do hipotiroze, ko je hormonov premalo ali do hipertiroze, ko je hormonov preveč. Ščitnica se lahko tudi poveča. Poveča se enakomerno (difuzna golša) ali vozličasto oziroma gomoljasto (nodozna golša).
Bulo na vratu lahko opazimo sami, ali nas na njo opozorijo drugi. Lahko imamo občutek tujka na vratu, lahko je boleča ali nas celo duši. Bolezni ščitnice se pojavljajo pogosteje pri ženskah.
Področja dela v ambulanti za bolezni ščitnice
Klinični pregled Hormoni vplivajo na presnovo skoraj vseh telesnih tkiv, tako da so tudi znaki vidni na več organskih sistemih. Tako lahko tirolog med pregledom ugotovi spremembe v vitalnih funkcijah (krvni tlak, srčni utrip, frekvenca dihanja, telesna temperatura), na koži in nohtih te vitalnih organih, kot so pljuča in srce. Delovanje ščitnice je pomembno za ravnovesje v telesu. V primeru, da je ravnovesje porušeno, to vpliva na spremenjeno delovanje prav vseh organskih sistemov. Simptomov za nepravilno delovanje ščitnice je lahko več. Najpogostejši pa so naslednji: utrujenost, razbijanje srca, nervoza, potenje ali tresenje rok, prekomerno pridobivanje telesne teže, zaprtje, nekontrolirano hujšanje, driske, sprememba apetita, slabša miselna koncentracija, pozabljivost, živčnost, nespečnost in tesnoba, itd.
Ultrazvočni pregled ščitnice Določi se stanje in struktura ščitnice, bezgavk, žleze slinavke, prekrvavljenost ščitnice ter prisotnost kamnov ali tumorjev v izvodilih. Ultrazvočno preiskavo ščitnice se priporoča, če opazite naslednje simptome: nenormalno potenje, nekatere motnje srčnega ritma, utrujenost, izpadanje las (bolj kot normalno), dolgotrajna driska.
Krvne preiskave (TSH, FT3, FT 4, Anti TPO in Anti Tg) Pomagajo podati oceno o delovanju ščitnice, pri diagnosticiranju in spremljanju avtoimunskih bolezni ščitnice in določiti vrsto ščitničnega obolenja.
Strokovni kader ambulante za bolezni ščitnice
Specialistka interne medicine
dr. Nataša Bedernjak Bajuk, dr. med.
Specialistka interne medicine.
Več / Manj
Rojena je bila 1965 v Slovenj Gradcu. Leta 1990 je diplomirala na medicinski fakulteti v Ljubljani, oddelek za splošno medicino. Njena prva zaposlitev je bila v Splošni bolnišnici Murska Sobota na internem oddelku. Po končani specializaciji iz interne medicine je delala predvsem z endokrinološkimi bolniki. Na Medicinski fakulteti v Zagrebu je končala podiplomski študij iz diabetologije in tam tudi uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom »Terapevtska primerjava metformina in kreatina v zdravljenju od inzulina neodvisne sladkorne bolezni«.
Od leta 2001 vodi vaje iz predmeta interne medicine. Leta 2002 se je zaposlila v UKC Ljubljana na Kliniki za nuklearno medicino in v letu 2009 uspešno opravila še podiplomski tečaj iz nuklearne medicine. Leta 2016 je doktorirala z doktorsko disertacijo s temo »Vpliv hipertireoze na mikrocirkulacijo kože pri bolnikih z bazedovko«.