Cilj projekta: Razviti kompleksen avtomatiziran tehnološki sistem, ki bo omogočal doseganje enakomerne hrapavosti in očiščenosti površine medicinskih implantatov.
V nevrokirurški ambulanti obravnavamo vsa tumorska in žilna obolenja možganov, hrbtenjače in perifernih živcev. Obravnavamo tudi vsa degenerativna obolenja hrbtenice (stenoze, hernije medvretenčnih diskov), ki povzročajo bolečine v križu in nogah (lumboishialgija) ali bolečine v vratu, zatilju in se lahko širijo vzdolž zgornje okončine (cervikobrahialgija), ki so posledica vkleščenih živčnih korenin ob izhodu iz hrbteničnega kanala.
Glavna področja dela so celostna obravnava degenerativnih bolezni hrbtenice (hernije, stenoze, listeze, ipd.) ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.
Med utesnitvami perifernih živcev sta najpogostejša sindroma karpalnega tunela in kubitalnega kanala, sledijo torakalni izhod, Mortonova metatarzalgija, okvara peronealnega živca zaradi ganglijske ciste itd.
Pacientom pregledamo CD globinska slikanja glave ali hrbtenice (MRI in/ali CT), pri diagnostiki težav s
perifernim živčevjem pa je najpogosteje potreben EMG in UZ.
Po natančnem pregledu nevrokirurg oceni kakšna obliko zdravljenja je najbolj primerna, bodisi konzervativna, ki največkrat vključuje fizioterapevtsko obravnavo ali pa je potrebno kirurško zdravljenje.
V naši ambulanti boste deležni hitrega, strokovnega in natančnega pregleda in obravnave s strani specialista nevrokirurgije.
Področja dela v ambulanti za neurokirurgijo
Žilne možganske bolezni Najpogostejše žilne bolezni, ki prizadanejo možganske žile so anevrizme in arteriovenske malformacije. Anevrizme so majhne mehurčaste razširitve stene možganskih žil, kjer se žilna stena postopoma tanjša in lahko poči. Posledice krvavitve je možganska kap. Arteriovenske malformacije so prirojene bolezni možganskih žil, kjer z leti žilne stene tudi popustijo in lahko nastopijo možganske krvavitve. Bolezni možganskih žil je potrebno obravnavati z veliko resnostjo saj lahko ogrozijo življenje posamznika. Zdravimo jih kirurško ali na druge nekirurške načine.
Stanja po poškodbi glave Hujše poškodbe glave so povezane z zlomi lobanjske kosti, znotrajlobanjskimi krvavitvami in možganskimi obtolčeninami. Vsa ta stanja so povezana z ogrožanjem življenja in jih rešujemo akutno v bolnišnici. Pozne posledice poškodb možganov se kažejo kot kognitivne motnje in motnje v gibalnih sposobnostih. Za izbolšjanje funkcionalnih sposobnosti priporočamo predvsem dolgotrajno in usmerjeno nevrorehabilitacijsko obravnavo.
Tumorji možganov in hrbtenjače Možgane in hrbtenjačo lahko prizadane rast tumorjev, ki izraščajo iz možganskih celic ali pa gre za zasevke drugih tumorskih sprememb. Zdravljenje je najprej običajno kirurško. V kolikor gre za maligne tumorje so bolniki dodatno zdravljeni z onkološko terapijo, obsevanjem ali kemoterapijo.
Bolezni zapestnih in komolčnih prehodov Najpogostejša utesnitev perifernih živcev na zgornjih okončinah je utesnitev medialnega živca v zapestju in ulnarnega živca v komolcu. Utesnitve so največkrat posledica prirojenih ožjih anatomskih kostnih prehodov v teh področjih in dodatni zadebelitvi vezi oziroma ligamentov, ki skupaj dražijo živec v tem delu, kar se kaže z motečim mravljinčenjem v prstih rok in podlakti. Zdravljenje je v začetku konzervativno, v nadaljevanju če ni uspešna je možna operativna terapija.
Hernija medvretenčne ploščice Hernija medvretenčne ploščice je ena najpogostejših obrabnih sprememb na hrbtenici. Izbočena medvretenčna ploščica je vnetno-obrabno spremenjena in boleča, lahko se dotika ali celo vklešči priležno živčno korenino in povzroča bolečine v križu ali vratu, ki se širijo vzdolž okončine. Obstaja več oblik hernij medvretenčnih ploščic. Zdravljenje je odvisno od klinične slike in trajanja težav.
Zožitev spinalnega kanala (stenoza) Zožitev hrbteničnega kanala je posledica napredovalih obrabnih sprememb vretenc in zadebelitev medvretenčnih vezi, ki se zaradi povečanih obremenitev pojavijo od srednje starosti naprej. Zožitev hrbteničnega kanala postopoma napreduje in utesnjuje priležne živčne strukture. Klinično se to stanje začne pri bolniku kazati s postopno napredovalo bolečino bodisi v vratu ali ledveni hrbtenici in zmanjšano zmogljivostjo. Hoja postane težavna, pojavlja se okorelost v nogah in motnje ravnotežja. Pri napredovalih stenozah hrbteničnega kanala je zdravljenje običajno kirurško.
Premik vretenc (spondilolisteza) Zaradi napačnih statičnih obremenitev hrbtenice lahko sčasoma pride do manjšega premika posameznega vretenca izven fiziološke lege. Na tem mestu je hrbtenica se dodatno podvržena obrabnim spremembam, ki se kažejo kot napredovali bolečinski sindrom ki se širi v spodnji okončini. Če obrabne spremembe napredujejo in klinična slika pacienta pomembno vpliva na vsakodnevne aktivnosti je potrebna operacija, ki vključuje sprostitev utesnjenjih živčnih korenin in zatrditev prizadetih vretenc z vijaki.
Strokovni kader ambulante za nevrokirurgijo
Specialist nevrokirurgije
prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med.
Specialist za invazivno mikrokirurgijo tumorjev in ožilja možganov ter hrbtenjače.
Več / Manj
Prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med., svétnik, je redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z minimalno invazivno mikrokirurgijo tumorjev in ožilja možganov in hrbtenjače pri odraslih in otrocih, z degenerativnimi boleznimi hrbtenice, s poškodbami in utesnitvami perifernih živcev ter poškodbami brahialnega pleteža. Superspecialistično se ukvarja z endoskopsko endonazalno kirurgijo (adenomi hipofize in drugi tumorji sprednjega lobanjskega dna), kranialno endoskopsko nevrokirugijo (skozi endoport, intraventrikelno, intraparenhimsko) in endoskopsko kirurgijo hrbtenice. Pri operacijah uporablja najsodobnejše pripomočke za doseganje maksimalnih rezultatov kot so nevronavigacija, nevromonitoring in nevrostimulacija. Je vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih nevrokirurških kongresih in inštruktor na nevroendoskopskih kongresih.
Specialist nevrokirurgije
dr. Boštjan Matos dr. med.
Specialist za bolezni hrbtenice, ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.
Več / Manj
Dr. Boštjan Matos dr. med., specialist nevrokirurgije. Redno zaposlen v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo. Specializacijo je uspešno zaključil leta 2007, pridobil licenco in v letu 2008 pridobil še certifikat evropskega združenja nevrokirurgov.
Glavna področja njegovega dela so celostna obravnava degenerativnih bolezni hrbtenice (hernije, stenoze, listeze, ipd.) ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.
Specialist nevrokirurgije
prof. dr. Tadej Strojnik, dr. med.
Specialist za degenerativne bolezni hrbtenice, možganski tumorji in možganske krvavitve.
Več / Manj
Glavna področja mojega dela z bolniki so: degenerativne bolezni hrbtenice, možganski tumorji, možganske krvavitve, poškodbe glave in možganov, tumorji hrbtenice in hrbtenjače, kirurgija perifernih živcev, zdravljenje bolečine, stimulacija globokih možganskih jeder, stereotaktične biopsije.
Bogate izkušnje z zdravljenjem akutnih nevrokirurških stanj - poškodbe glave in možganov, možganske krvavitve; mikrofenestracije za degenerativne bolezni hrbtenice; redno izvajanje stereotaktičnih biopsij; stimulacija globokih možganskih jeder, operacije različnih znotrajlobanjskih in hrbteničnih tumorjev; balonska kompresija ganglija za nevralgijo trigeminusa; radiokirurgija, delo z gama nožem in dozimetrija.