Ambulanta za ultrazvočno diagnostiko

Ultrazvočna preiskava (v nadaljevanju UZ) je neinvazivna slikovna diagnostična metoda brez škodljivih posledic za preiskovanca. Temelji na različnih hitrostih človeku neslišnega ultrazvočnega valovanja v različnih telesnih tkivih, kar povzroča večje ali manjše odboje zvočnega valovanja.

Pretvorbi odbitega zvočnega valovanja v električni signal sledi digitalizacija in končno značilna črno-belo slika. Insonacija telesnih delov poteka s pomočjo sonde preko gole kože z uporabo gela za prevajanje, ki se ga po preiskavi obriše in se lahkoto odstrani s kože.


Preiskava je odvisna od spretnosti izvajalca, zelo pomembno je ustrezno sodelovanje preiskovanca /ke, kar tudi pogojuje čas trajanja preiskave. Včasih je potrebna predpriprava na preiskavo, saj na tak način izboljšamo vidnost organov.

Redko zaradi nepreglednosti tkiv nekaterih delov telesa ne uspemo pregledati in ostanejo nepregledani. Koristni so tudi izvidi predhodnih preiskav, rentgenske ali druge slike na ploščkih.


Izvid UZ preiskave sestavljata opis in mnenje, kjer se opiše in opredeli najdbe, njihovo anatomsko lego, naravo morebitnega bolezenskega procesa in po potrebi poda indikacije za morebitne nadaljnje slikovne, laboratorijske ali druge specialistične preiskave. 

Področja dela v ambulanti za ultrazvočno diagnostiko

  • UZ trebuha Je pacientu neškodljiva slikovna preiskava s širokim spektrom uporabe od urgentnih stanj z bolečinami v trebuhu do preventivnih pregledov. Izvid daje podatke o stanju trebušnih organov, sečil, rodil, velikih žil in stene trebuha. Pomembno je, da pacient/ka med preiskavo sledi navodilom preiskovalca.

  • UZ sečil Lahko opravimo kot del preiskave celotnega trebuha ali ciljano kot kontrolni pregled - odvisno od kliničnih podatkov ob napotitvi. Pomembno je, da ima preiskovanec/ka dovolj poln sečni mehur za pregled stene sečnega mehurja.

  • UZ sklepov Niso vsi sklepi enako pripravni za tovrstne preiskave, saj so v različnih sklepih različne strukture bolj ali manj dostopne UZ preiskavi. UZ sklepov je navadno stvar presoje lečečega zdravnika. Predvsem pregledujemo obsklepne strukture, kot so sklepna ovojnica, obsklepne mišice in ligamente. Največ si specialisti obetajo od UZ ramena, povedne izvide imamo ob preiskavah struktur ob gležnjih ter z Ahilovo tetivo, pri ostalih sklepih v izoliranih primerih. Vedno so ob teh preiskavah koristne tudi rentgenske slike - če obstajajo, naj jih pacient/ka prinese s sabo.

  • UZ mehkih tkiv Spekter preiskav je širok: od poškodb mehkih tkiv in preiskovanja bolečih točk do opredelitev oteklin, tumorjev in bezgavk. Posebej primerna mesta so pazduhe, dimlje, stena trebuha ali prsnega koša, manj pa prsti udov. Spremembe so lahko podkožne ali bolj globoke, z globino natančnost preiskave upada. Povednost izvida je pogojena z anatomsko lego najdbe, strukturo in včasih terja tudi nadaljnje slikovne ali tkivne preiskave.

  • UZ vratu Vratna regije je dostopna UZ preiskavi od lasišča do ključnice in prehoda v prsni koš. S preiskavo opredeljujemo stanje bezgavk, ščitnice, obščitnic in žlez slinavk, opredeljujemo boleče in neboleče podkožne tvorbe ali otekline, lahko sledimo stanju bezgavk pri sistemskih boleznih ali v sklopu zdravljenja tumorjev ustne votline, vratu, dojke in prsnega koša.

  • UZ skrotuma UZ pregled je neinvazivna in neboleča preiskovalna metoda za preiskavo testisov. V primerih suma na tumor, vnetje ali žilna obolenja je to osnovna slikovna preiskava.

  • UZ perifernega živčevja Periferne živce je mogoče pregledati tudi z ultrazvočno preiskavo. Slednja je uveljavljena metoda pri diagnosticiranju številnih okvar perifernega živčevja, med katerimi so najpogostejše žariščne nevropatije (medianega živca v zapestnem prehodu – sindrom zapestnega prehoda, ulnarnega živca v komolcu – sindrom kubitalnega tunela, radialnega živca v nadlahti – pareza sobotne noči, fibularnega živca ob glavici mečnice – padajoče stopalo, tibialnega živca v gležnju – sindrom tarzalnega tunela in zunanjega kožnega živca za stegno – meralgija parestetika). Metoda je uporabna tudi ob travmatskih poškodbah s sumom na popolno prekinitev živca ter dednih (npr. Charcot-Marie-Tooth 1A) in pridobljenih (npr. sindrom Guillain-Barre (GBS), kronični demielinizacijski poliradikulonevritis (CIDP), motorična nevropatija z bloki v prevajanju (MMN), sindrom Lewis-Summner) demielinizacijskih polinevropatijah.ubtext

Delovni čas samoplačniških ambulant

PLUT Domen, dr.med.:

Ponedeljek 14:45 - 19:00

Torek Zaprto

Sreda Zaprto

Četrtek Zaprto

Petek Zaprto

Vsak ponedeljek v tednu.

dr.sci. VIDMAR Ksenija, dr.med.:

Ponedeljek Zaprto

Torek Zaprto

Sreda Zaprto

Četrtek 12:30 - 14:00

Petek Zaprto

Vsak četrtek v mesecu.

SLAK Peter, dr.med.:

Ponedeljek Zaprto

Torek Zaprto

Sreda Zaprto

Četrtek 14:45 - 18:00

Petek Zaprto

Vsak četrtek v mesecu.

Pogosta vprašanja

  • Ali je potrebna predpriprava na preiskavo?

Predvsem pri UZ preiskavi trebuha je boljša vidljivost ob zmanjšani peristaltiki, manjši zaplinjenosti votlih organov in primerni polnjenosti sečnega mehurja. Svetujemo, da se pacient vsaj 6 ur pred preiskavo izogiba hrani, negazirane pijače lahko pije brez omejitev. Če se zgodi, da pacient/ka vode ne more zadržati, naj sečni mehur delno izprazni in naj nadaljuje s pitjem, da bo mehur primerno poln.

  • Ali je ultrazvočna preiskava enakovredna rentgenski preiskavi?

Slikovne diagnostične metode temeljijo na uporabi ionizirajočih žarkov (rentgen, računalniška tomografija (CT), PET CT), nuklearne magnetne resonance(MR) ali ultrazvočnega valovanja. Najpogosteje uporabljeni so rentgenska slikanja in ultrazvočne preiskave. Preiskavi temeljita na drugačnih fizikalnih osnovah in tudi prikaz tkiv se razlikuje. Kosti, na primer, se zaradi popolnega odboja zvočnega valovanja z ultrazvočnim aparatom ne preiskuje. Sta pa preiskavi komplementarni in se izsledki UZ lahko dobro dopolnjujejo z rentgenskimi posnetki. Taka kombinacija preiskav je zelo uporabna pri preiskavah sklepov, mišic ali tetivnih narastišč.

  • Katerih organov z ultrazvočno preiskavo ne pregledujemo?

Ne preiskujemo kostnih tkiv in organov, ki so napolnjeni z zrakom/plini, ker plini ovirajo prehajanje UZ valovanja. Poleg pljuč sta v trebuhu to želodec in črevesna cev. Če sta ta organa napolnjena s plini, lahko ovirajo tudi preiskavo ostalih organov, zato je svetujemo ustrezno pripravo na preiskavo. Kljub temu včasih deli trebuha ostanejo slabše pregledni in je izvid tam manj zanesljiv. V teh primerih razmišljamo o dodatnih preiskavah (CT, MR – po presoji zdravnika).

  • Koliko časa traja preiskava?

Preiskava trebuha traja do okrog 20 minut, ultrazvočne preiskave mehkih tkiv in sklepov navadno manj. Med preiskavo mora pacient slediti navodilom zdravnika/ce, kar ob slabšem sodelovanju preiskavo podaljša.

  • Ali naj na pregled prinesem tudi slike ali izvide predhodnih preiskav?

Če imate slike ali izvide predhodnih preiskav oziroma specialističnih pregledov, jih prinesite s sabo. Dokumentacija utegne biti ključnega pomena za presojo o pomenu najdb ali za spremljanje bolezenskega procesa.

  • Ali je preiskava z ultrazvokom škodljiva?

UZ se šteje za varno preiskavo, ki temelji na ultrazvočnem valovanju relativno nizke energije in brez škodljivih učinkov za preiskovanca/ko. Lahko jo opravljajo nosečnice in otroci.

Naroči se

Naročanje poteka od ponedeljka do petka med 8:00 in 18:00 uro.

Naročanje

Ceniki

Za več informacij o cenah naših uslug, kliknite spodnji gumb.

Ceniki

Urniki

Za ogled urnikov vseh razpoložljivih zdravnikov, kliknite spodnji gumb.

Urniki

Strokovni kader ambulante za ultrazvočno diagnostiko

zdravnik-woman

Specialistka radiologije

Mateja Kropivnik, dr. med.

Specialistka radiologije.

zdravnik-man

Specialist radiologije

Saša Marušič, dr.med.

Specialist radiologije.

zdravnik-man

Specialist radiologije

asist. dr. Domen Plut, dr.med.

Specialist radiologije.

zdravnik-woman

Specialistka radiologije

dr.sci. Ksenija Vidmar-Kocijančič, dr.med.

Specialistka radiologije.

zdravnik-man

Specialist radiologije

asist. Peter Slak, dr.med.

Specialist radiologije.

Novice

Več novic