The Programme and Organizing Committee, chaired by Prof. Dr. Drago Dolinar (Department for Orthopaedic Surgery, University Medical Center, Ljubljana) and Prof. Dr. Monika Jenko (Institute of Metals and Technology, Ljubljana and MD-RI Institute for Materials Research in Medicine, Ljubljana) invite colleagues to attend and present their research work at the 6th International Symposium on Biomaterials and take this opportunity to report on their research work and ongoing projects at this international gathering of researchers from all over the world.
Rak sečnega mehurja
Sečni mehur se nahaja v medenici, tik za sramnico in predstavlja rezervoar za seč. Na grobo je organ sestavljen iz notranje plasti, ki ga sestavljajo urotelne celice in večplastnega mišičnega dela, ki je odgovoren za praznenje. Vmes je prisotno vezivno tkivo. Rak sečnega mehurja je pogosta bolezen in se pri moških po pogostnosti uvršča peto mesto. Pri ženskah je manj pogost, a ga odkrijemo v višjih stadijih bolezni.
Vzroki za nastanek
Vzrok nastanka raka sečnega mehurja ni povsem znan. Dejavniki tveganja pa so dobro znani. Ti so kajenje in agensi, s katerimi pride bolnik v stik v kemični, naftni, tiskarski industriji, industriji barvil in usnja. Znane so tudi spremembe na določenih genih, ki so povezane z večjo pojavnostjo raka na sečnem mehurju. K nastanku raka so bolj nagnjeni bolniki s kamni v sečnem mehurju, bolniki z kroničnimi vnetji sečil (vnetje s Shistosomo – pražival) in anatomskimi malformacijami (divertikli sečnega mehurja).
Krvav urin
Bolezen redko dokažemo naključno, v sklopu diagnostike drugih bolezni. Bolniki nas praviloma obiščejo zaradi krvavega urina (slika 1). Krvavitev lahko v nekaj dneh povsem izzveni, kar je lahko zavajajoče in praviloma vodi v hujšo obliko bolezni zaradi izgubljenega dragocenega časa do terapije. Najpogosteje ob krvavem uriniranju bolečina ni prisotna. Včasih nas na bolezen opozorijo natančnejše preiskave, kjer najdemo pod mikroskopom v urinu eritrocite ali maligno spremenjene celice. Ultrazvok, kot zlati standard diagnostike v urologiji pri manjših tumorjih ne zadošča. Potrebna je CISTOSKOPIJA, kjer s posebnim inštrumentom pregledamo celotni sečni mehur in tumor dokažemo (slika 2). Pri sumu na napredovalo bolezen ali v sklopu predpriprave na nadaljnje zdravljenje je potrebno opraviti CT ali MRI.
Slika 1: Krvavi urin (VIR: fotodokumentacija MD Medicina)
Slika 2: Cistoskopski izgled raka sečnega mehurja (VIR: fotodokumentacija MD Medicina)
Terapija in dokončna diagnoza
Transuretralna resekcija
Ko tumor dokažemo s cistoskopskim pregledom, je potrebna operativna terapija. Z električno zanko skozi sečnico tumor izrežemo, koščke tumorja pošljemo patologu, ki tkivo obarva s posebnimi barvili in ga pregleda pod mikroskopom. Tako pridemo do dokončne diagnoze, sam kirurški poseg pa je lahko dokončna oblika zdravljenja. V kolikor se izkaže, da bolezni ni moč obvladati na tak način, bolezen zajema mišično plast ali se ponavlja, je potrebna bolj agresivna terapija.
Patolog loči tumorje visokega in nizkega gradusa in kako globoko tumor vrašča v globino stene sečnega mehurja. Glede na izvid patologa in splošno stanje bolnika (spremljajoče bolezni, psihofizična kondicija) se odločamo o nadaljnji terapiji. Najpogosteje predstavlja zgoraj omenjeni kirurški poseg dokončno terapijo. Posegu pravimo transuretralna resekcija tumorja sečnega mehurja. Praviloma se na ta način obravnava površinske tumorje, ki ne segajo do muskulature sečnega mehurja in se ne ponavljajo po dodatni imuno/citostatski terapiji (BCG, Mitomicin).
Cistektomija
V kolikor tumor sega globlje, do muskulature, prek nje, ali se tumorji, kljub dodatni terapiji ponavljajo, je potrebno sečni mehur odstraniti, praviloma v celoti (cistektomija). Zagotoviti je potrebno drenažo urina, kar dosežemo z izdelavo rezervoarja urina iz črevesja in izpeljavo po naravni poti, ali prek suhe/mokre urostome. Operacijo je moč opraviti na odprti/klasični način, prek večjega reza trebušne stene, ali laparoskopsko/robotsko asistirano. Rezultati so primerljivi, je pa pri slednjih dveh metodah pooperativno okrevanje hitrejše, izguba krvi je manjša, čas hospitalizacije krajši in kozmetski videz lepši.
Obsevanje
V primeru, da bolnik ni sposoben za operativno terapijo zaradi slabe psihofizične kondicije ali resnejših spremljajočih bolezni, se odločamo za obsevanje v kombinaciji s kemoterpijo. Obsevanja potekajo frakcionirano - vsak dan tekom 5-8 tednov.
Kemoterapija
Približno 15 % bolnikov ima ob odkritju bolezni prizadete bezgavke ali že oddaljene zasevke. Kemoterapija je učinkovita vsaj v 2/3 primerih in se jo poslužujemo tudi pred operativno terapijo (neoadjuvantna kemoterapija) ali pooperativno (adjuvantna kemoterapija). Odločamo se za kombinacijo različnih citostatikov.
Bolezen se rada ponavlja in napreduje
Rak mehurja je zahrbtna bolezen, ki se rada ponavlja in tudi napreduje. Potrebno je redno, v večini primerov doživljensko pooperativno spremljanje bolezni. Sprva opravljamo cistoskopske preglede na 3-4 mesece, pozneje v daljših razmakih, odvisno od rizičnosti za ponovitev/progres. Napačno mnenje je, da je z operacijo in z zdravili zdravjenje zaključeno. V primerih, ko se tumor ponovi, je potrebno terapevtski postopek od začetka ponoviti. Po odstranitvi mehurja bolnike spremljamo ambulantno. Potrebne so redne ultrazvočne, občasno tudi bolj napredne preiskave, s katerimi ugotavljamo ali se je bolezen ponovila oziroma metastazirala. Bolezen je v napredovali fazi slabo obvladljiva. V takšnih primerih se praviloma odločamo le za simptomatsko terapijo, kjer lajšamo posledice bolezni.
Kako se zaščititi?
Izogibanje kajenju (slika 3) je najboljša preventiva. Svetujemo zdrav način življenja, izogibanje stresu, primerno hidracijo. V kolikor bolezen že imate svetujemo redne kontrole pri urologu.
Slika 3: Izogibajte se kajenju
Avtor: asist. Simon Hawlina, dr. med, FEBU, specialist urolog
Strokovni kader urološke ambulante
Specialist urologije
asist. Simon Hawlina, dr. med.
Specialist urologije.
-
Več / Manj
Študij medicine je končal leta 2003 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. S specializacijo iz urologije je začel leta 2004 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in jo zaključil leta 2010 s pohvalo. Opravil je evropski izpit iz urologije (Fellow of EBU) in je član združenja EAU (European Association of Urology). Redno se udeležuje strokovnih srečanj in se nenehno dodatno izobražuje v tujini. Leta 2014 se je izobraževal v Belgiji, kjer je pridobil znanje o minimalno invazivni kirurgiji. Leta 2016 se je v Angliji dodatno izobrazil na področju robotske kirurgije.
Od leta 2006 je del transplantacijske ekipe v mreži Slovenija transplant. Ves čas stremi k uvajanju novitet v kirurgiji urotrakta. Kot del ekipe je v klinično prakso uvedel mnogo novih kirurških metod in tako izboljšal kakovost zdravljenja uroloških bolnikov. Ves čas raziskuje in uči mlajše rodove zdravnikov kot asistent na Medicinski fakulteti. Je oče dveh otrok, del velike zdravniške družine, predan športnik, ki se zaveda, kako težko je uskladiti družinsko življenje, službene obveznosti in spočito telo za doseganje najboljših rezultatov pri zdravljenju svojih bolnikov.
Izjemno strokovno znanje, tehnična dovršenost, umetniško oko ter predanost in razumevanje bolnikov mu to tudi omogočajo. Je oče dveh otrok, del velike zdravniške družine, predan športnik, ki se zaveda, kako težko je uskaditi družinsko življenje, službene obveznosti in spočito telo za doseganje najboljših rezultatov pri zdravljenju svojih bolnikov.