Nevrološka ambulanta

...

Po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila specializacijo iz nevrologije ter mednarodno licenco European Board of Neurology. Poleg slovenskih ustanov je znanje črpala v uglednih bolnišnicah v tujini, National Hospital for Neurology and Neurosurgery v Londonu ter Univerzitetni bolnišnici v Bologni. Po opravljeni specializaciji je pred prihodom v MD medicino delala v SB Nova Gorica ter na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je vodila elektromiografski laboratorij. Pridobila je diplomi iz dodatnih znanj Slovenskega zdravniškega društva za opravljanje nevrofizioloških preiskav (EMG in EEG). Redno aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih in je predstavnica Slovenije za področje avtonomnega živčevja pri Evropski nevrološki akademiji (EAN). Je v procesu izobraževanja po metodi Compassionate Inquiry ® na podlagi dela Gaborja Mateja.

Blaž Koritnik je leta 1999 končal študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se nato kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskovalno se ukvarja s funkcijskim slikanjem možganov pri različnih nevrodegenerativnih boleznih. S tega področja je leta 2003 opravil magisterij, leta 2009 pa doktorat na Univerzi v Ljubljani.

Leto dni se je raziskovalno izpopolnjeval na King’s College v Londonu. Od leta 2009 dela kot zdravnik specialist nevrolog na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pri kliničnem delu se ukvarja predvsem z boleznimi perifernega živčevja in z obolelimi za boleznijo motoričnega nevrona (ALS). Od leta 2012 je docent na Katedri za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost – SiNAPSA. V okviru društva SiNAPSA je dejaven tudi pri širjenju znanja o pomenu možganov v zdravju in bolezni v širši javnosti.

Zvezdan Pirtošek je specialist nevrolog, profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti.

Specializacijo je opravil v Ljubljani, nato pa se je iz nevrologije izpopolnjeval in skoraj desetletje delal v Londonu. Glavno področje njegovega kliničnega dela in raziskovanja so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen).

Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.

Rojen je bil leta 1965 na Jesenicah, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Medicinsko fakulteto je obiskoval od 1985 do 1991, leta 1994 je pridobil magisterij s področja nevrologije, leta 1998 pa doktorat s področja nevrologije, vse na Univerzi v Ljubljani. Od 1994 do 1999 je opravljal specializacijo iz nevrologije. Njegovo strokovno delo vključuje: klinično nevrologijo od leta 1990, elektromiografijo od leta 1990, nevrologijo mokrenja, odvajanja blata in spolnih funkcij od leta 1991, medoperacijski nevrofiziološki nadzor od 1994, evocirani potenciali in EEG od leta 1996 in 2000 ter periferno nevropatsko bolečino in nevrofiziologijo v enoti intenzivne terapije od 2004.

Je predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju nevrologije in nevroloških ved na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi mentor specializantom ortopedije, fizikalne medicine in družinske medicine na kroženjih iz nevrologije. Njegovo raziskovalno delo vključuje področja nevrofiziologije mokrenja, odvajanja blata in spolnih funkcij, medoperacijskega nevrofiziološkega nadzora, miopatije kritične bolezni in nevropatije tankih vlaken. Najbolj vešč je v meritvah prevajanja v perifernih živcih in elektromiografiji (EMG), medoperacijski diagnostiki motenj delovanja hrbtenjače ter nasploh v klinični nevrofiziologiji kot tudi v obravnavi periferne nevropatske bolečine.

Aljoša Danieli je specialist psihiater z dodatnim izpopolnjevanjem na področju nevropsihiatrije, doktoratom iz nevrokardiologije in z licenco za delo na področju splošne medicine.
Glavno področje njegovega kliničnega dela so bolezenska stanja, ki se odražajo z kognitivnimi simptomi ( težave s spominom in pozornostjo, abstraktnim mišljenjem, govorom, mišljenjem),  motnjami razpoloženja (brezvoljnost, žalost, pomanjkanje motivacije, tesnoba, strah) ter telesnimi simptomi ( motnjami uravnavanja delovanja srca in ožilja, prebave, imunskega sistema, endokrinega sistema in živčevja)  ter nevrodegenerativne bolezni (demence). Dodatno področje njegovega dela so posveti o zdravstvenih težavah v okviru splošne (družinske) medicine in nasveti o preventive nastanka obolenj.