The Programme and Organizing Committee, chaired by Prof. Dr. Drago Dolinar (Department for Orthopaedic Surgery, University Medical Center, Ljubljana) and Prof. Dr. Monika Jenko (Institute of Metals and Technology, Ljubljana and MD-RI Institute for Materials Research in Medicine, Ljubljana) invite colleagues to attend and present their research work at the 6th International Symposium on Biomaterials and take this opportunity to report on their research work and ongoing projects at this international gathering of researchers from all over the world.
Nevrološka ambulanta
V MD Medicina, Sanatorij Ljubljana, v nevrološki ambulanti izvajamo klinične nevrološke in elektromiografske preglede (EMG). Ukvarjamo se z diagnostiko in zdravljenjem nevroloških bolezni. Poglobljeno se posvečamo boleznim perifernega živčevja, glavobolom, možgansko-žilnim boleznim, motnjam gibanja in demencam.
Z EMG-pregledi lahko dobro opredelimo različne okvare in poškodbe perifernega živčevja. Najpogostejše so utesnitvene nevropatije,
predvsem sindrom zapestnega prehoda. Okvare živčnih korenin (radikulopatije) se pogosto pojavijo v povezavi z ortopedskimi boleznimi (npr. hernija medvretenčne ploščice, utesnitev hrbteničnega kanala).
Pogoste nevrološke tegobe so motnje spomina, razmišljanja ali vedenja, oteženo gibanje (npr. parkinsonizem) ali nehoteno gibanje (tresavica, tiki). Motnje spomina se dostikrat pojavijo že v
srednjih letih (blaga kognitivna motnja) in so včasih predznak demence. Nekatere demence in parkinsonizme lahko dobro zdravimo, druge težje, pri vseh pa lahko stanje olajšamo.
Pogoste nevrološke tegobe so motnje spomina, razmišljanja ali vedenja, oteženo gibanje (npr. parkinsonizem) ali nehoteno gibanje (tresavica, tiki). Motnje spomina se dostikrat pojavijo že v srednjih letih (blaga kognitivna motnja) in so včasih predznak demence. Nekatere demence in parkinsonizme lahko dobro zdravimo, druge težje, pri vseh pa lahko stanje olajšamo.
Področja dela v nevrološki ambulanti
-
Elektromiografija (EMG) S preiskavo merimo delovanje perifernih živcev in mišic. Na ta način diagnosticiramo različne bolezni in okvare perifernega živčevja, kot so na primer sindrom zapestnega prehoda, okvare korenin pri lumboishialgijah, polinevropatije in živčno-mišične bolezni. Preiskava traja približno 30 minut. Najprej izmerimo, kako se v živcih prevajajo električni impulzi, nato pa včasih še s tanko iglico izmerimo delovanje mišic.
-
Motnje gibanja in demenca Pri bolniku z motnjami spomina, razmišljanja ali vedenja (od blage kognitivne motnje do demence) diagnozo postavimo s pogovorom z bolnikom, pogosto pa je potreben tudi opis skrbnika. Pri obravnavi bolnika z oteženim gibanjem (npr. parkinsonizem) ali nehotenim gibanjem (npr. tresavica, tiki ) so lahko v veliko pomoč video zapisi. Pregledu sledi testiranje miselnih sposobnosti (bolnik naj ima s seboj očala), in/ali motoričnih funkcij, nato pa načrt za potrditev diagnoze, zdravljenja z zdravili in – skupaj s skrbnikom - tudi bolj celostne psiho-socialne obravnave.
-
Glavoboli
-
Vrtoglavice
-
Možgansko-žilne bolezni
Delovni čas samoplačniških ambulant
dr. KIRBIŠ Mojca, dr.med.:
Ponedeljek 13:00 - 19:15
Torek Zaprto
Sreda 07:30 - 14:30
Četrtek 07:30 - 14:30
Petek 07:30 - 14:30
prof.dr. PIRTOŠEK Zvezdan, dr.med.:
Ponedeljek 16:30 - 19:00
Torek Zaprto
Sreda 16:30 - 19:00
Četrtek Zaprto
Petek Zaprto
1× tedensko
izr.prof.dr. GEORGIEV Dejan, dr.med.:
Ponedeljek Zaprto
Torek Zaprto
Sreda 16:00 - 19:00
Četrtek Zaprto
Petek Zaprto
2× mesečno
GUBENŠEK Andrej, dr.med.:
Ponedeljek Zaprto
Torek Zaprto
Sreda Zaprto
Četrtek 15:30 - 19:00
Petek Zaprto
1×tedensko
Strokovni kader nevrološke ambulante

Specialistka nevrologije, FEBN
dr. Mojca Kirbiš, dr. med.
Specialistka nevrologije, posebej usmerjena v sinkope, motnje v delovanju avtonomnega živčevja, okvare perifernih živčnih vlaken in elektrofiziološko diagnostiko (EMG).
-
Več / Manj
Po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila specializacijo iz nevrologije ter mednarodno licenco European Board of Neurology. Poleg slovenskih ustanov je znanje črpala v uglednih bolnišnicah v tujini, National Hospital for Neurology and Neurosurgery v Londonu ter Univerzitetni bolnišnici v Bologni. Po opravljeni specializaciji je pred prihodom v MD medicino delala v SB Nova Gorica ter na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je vodila elektromiografski laboratorij. Pridobila je diplomi iz dodatnih znanj Slovenskega zdravniškega društva za opravljanje nevrofizioloških preiskav (EMG in EEG). Redno aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih in je predstavnica Slovenije za področje avtonomnega živčevja pri Evropski nevrološki akademiji (EAN). Je v procesu izobraževanja po metodi Compassionate Inquiry ® na podlagi dela Gaborja Mateja.

Specialist nevrolog
doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med.
Specialist nevrolog.
-
Več / Manj
Blaž Koritnik je leta 1999 končal študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se nato kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskovalno se ukvarja s funkcijskim slikanjem možganov pri različnih nevrodegenerativnih boleznih. S tega področja je leta 2003 opravil magisterij, leta 2009 pa doktorat na Univerzi v Ljubljani.
Leto dni se je raziskovalno izpopolnjeval na King’s College v Londonu. Od leta 2009 dela kot zdravnik specialist nevrolog na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pri kliničnem delu se ukvarja predvsem z boleznimi perifernega živčevja in z obolelimi za boleznijo motoričnega nevrona (ALS). Od leta 2012 je docent na Katedri za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost – SiNAPSA. V okviru društva SiNAPSA je dejaven tudi pri širjenju znanja o pomenu možganov v zdravju in bolezni v širši javnosti.

Specialist nevrolog
prof. dr. Zvezdan Pirtošek
Specialist za bolezni hrbtenice, ter tumorska patologija hrbtenice in možganov.
-
Več / Manj
Zvezdan Pirtošek je specialist nevrolog, profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti.
Specializacijo je opravil v Ljubljani, nato pa se je iz nevrologije izpopolnjeval in skoraj desetletje delal v Londonu. Glavno področje njegovega kliničnega dela in raziskovanja so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen).
Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.

Specialist nevrolog
dr. Zoran Rodi, dr. med.
Specialist nevrolog.
-
Več / Manj
Rojen je bil leta 1965 na Jesenicah, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Medicinsko fakulteto je obiskoval od 1985 do 1991, leta 1994 je pridobil magisterij s področja nevrologije, leta 1998 pa doktorat s področja nevrologije, vse na Univerzi v Ljubljani. Od 1994 do 1999 je opravljal specializacijo iz nevrologije. Njegovo strokovno delo vključuje: klinično nevrologijo od leta 1990, elektromiografijo od leta 1990, nevrologijo mokrenja, odvajanja blata in spolnih funkcij od leta 1991, medoperacijski nevrofiziološki nadzor od 1994, evocirani potenciali in EEG od leta 1996 in 2000 ter periferno nevropatsko bolečino in nevrofiziologijo v enoti intenzivne terapije od 2004.
Je predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju nevrologije in nevroloških ved na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi mentor specializantom ortopedije, fizikalne medicine in družinske medicine na kroženjih iz nevrologije. Njegovo raziskovalno delo vključuje področja nevrofiziologije mokrenja, odvajanja blata in spolnih funkcij, medoperacijskega nevrofiziološkega nadzora, miopatije kritične bolezni in nevropatije tankih vlaken. Najbolj vešč je v meritvah prevajanja v perifernih živcih in elektromiografiji (EMG), medoperacijski diagnostiki motenj delovanja hrbtenjače ter nasploh v klinični nevrofiziologiji kot tudi v obravnavi periferne nevropatske bolečine.

Specialist nevropsihiater
Aljoša Danieli, nevropsihiater
Specialist za demenco.
-
Več / Manj
Aljoša Danieli je specialist psihiater z dodatnim izpopolnjevanjem na področju nevropsihiatrije, doktoratom iz nevrokardiologije in z licenco za delo na področju splošne medicine.
Glavno področje njegovega kliničnega dela so bolezenska stanja, ki se odražajo z kognitivnimi simptomi ( težave s spominom in pozornostjo, abstraktnim mišljenjem, govorom, mišljenjem), motnjami razpoloženja (brezvoljnost, žalost, pomanjkanje motivacije, tesnoba, strah) ter telesnimi simptomi ( motnjami uravnavanja delovanja srca in ožilja, prebave, imunskega sistema, endokrinega sistema in živčevja) ter nevrodegenerativne bolezni (demence). Dodatno področje njegovega dela so posveti o zdravstvenih težavah v okviru splošne (družinske) medicine in nasveti o preventive nastanka obolenj.